Zapu¹èena

Je za druzega dekleta
zdaj ljubezen tvoja vneta;
jezik ji la¾niv’ obeta,
jo peljati pred oltar;
Bog te obvar’!

Da prisegel, si obljubil,
da bo¹ mene sámo ljubil,
da ne bo¹ ti druge snubil,
ni ti v mislih veè nikdar,
Bog te obvar’!

Da srce, ki je gorelo
le za te, ¾ivljenje celo
nikdar veè ne bo veselo,
kaj je tebi tega mar;
Bog te obvar’!

Bog obvar’ te zdaj in vedno,
Bog obvar’ te z ljub’co èedno,
Bog men’ uro daj posledno
préd, ko gresta pred oltar,
Bog te obvar’! —