Pod oknom

Ti si kriva,
ljubezniva
deklica neusmiljena!
Ti me rani¹,
ti mi brani¹,
da ne morem spat’ doma.

Obraz mili
tvoj po sili
mi je vedno pred oèmi;
zdihujoèe
srce vroèe
vedno k tebi hrepeni.

K oknu pridi,
drug ne vidi
ko nebe¹ke zvezdice;
se prika¾i,
al’ sovra¾i
me srcé, povej, al’ ne!

Up mi vzdigni,
z roko migni,
ak’ boji¹ se govorit’!
Ura bije,
k oknu ni je,
kaj sirota èem storit’!

V hram poglejte,
mi povejte,
zvezde, al’ res ona spi;
al’ poslu¹a,
me le sku¹a,
al’ za druzega gori.

Ako spava,
naj bo zdrava,
ak’ me sku¹a, niè ne de;
po nje zgubi,
ako ljubi
druz’ga, poè’lo bo srce.