Od ¾elezne ceste

œAk’ je blizu tista cesta,
mora¹ vzet’ me, ljubèek moj,
da pogledat tuja mesta
bom peljala se s teboj.Œ

œSam se po ¾elezni cesti
vozil bom od nas do nas;
drugo ljub’co v vsakem mesti
imel bom za kratek èas.Œ

œCeste tebi ne zapiram,
ne na Dunaj, v Gradec, v Trst;
ti pa mene pusti z miram,
pet ’mam bolj¹ih na vsak prst.Œ

œVe Kranjice ste ko¹ate,
so prijazne ©tajerke;
Trst dekleta ’ma bogate,
Dunaj zal’ obleèene.Œ

œSmo po¹tene me Kranjice,
vsak sleparèek ni za nas;
me pa hoè’mo bit’ ¾enice,
ljub’ce ne za kratek èas.Œ

œVe si pa ¾el’te mo¾ièke,
ki ne stop’jo ’z ojnice,
zmerom vpre¾ene oslièke,
dolgoèasne revèeke.Œ

œTebe sla pa h krotkim pticam
vleèe, buzakljunski kos!
Veter dal bo¹ dvajseticam,
pricapljal nazaj bo¹ bos.Œ

œJaz popeljem se tja v Brno,
snubit Jud’nje kr¹èene;
bom pri¾enil z ¾eno èrno
pénezov na mernike.Œ

œJaz pa iz domaèih starcev
si mo¾á zvolila bom;
ímel bo ko peska d’narcev,
mene var’val bo in dom.Œ

Ϩene jaz ne bom zapiral,
bal ne bom se zánjo niè;
nje obresti bom pobiral,
¾ivel brez skrbi ko ptiè.Œ

œJaz pa hlaèe bom nosila,
gospodar bom èez mo¹njó;
bom vabila na kosila,
kogar meni bo ljubó.Œ

œVárji! Celi dan bo godel;
vso noè ka¹ljal stari mo¾;
bo te ¹e od hi¹e spodil,
ak’ mu stregla prav ne bo¹.Œ

œJud’nja je ko satan zvita,
kadar bo¹ z, njo zavozlan,
privo¹èila skoporita
komaj ti bo sok neslan.Œ

œTorej bodi meni zvesta,
saj te ljubim le samó;
kje je ¹e ¾elezna cesta,
koj mi v zakon daj rokó.Œ

œTebi jaz ne bom nezvesta,
ljubèek, ti si ptièek zrel;
ko ¾elezna pride cesta,
várji, da ne bo¹ mi u¹el!Œ

œPo nji peljal te ¾enico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst;
zvesto kazat jim Kranjico,
ak’ ne bo napoti — krst.Œ

œAk’ kaj tac’ga se napravi,
bo¹ poèakal, ljubèek moj!
Vselej mo¾ najmanj zapravi,
ak’ ¾enico ’ma s seboj.Œ —