Kaj od mene preè oko,
preè obraz obraèa¹ mili?
Kdo te mene ljubit’ sili?
Raj¹i koj mi daj slovo.
Desno roko brez skrbi
daj k prijaznemu slovesu,
solz v nobenem ni oèesu,
¾al besede v ustih ni.
®ale misli v srcu ni;
saj ni pred biló veselo,
ko se zate je unelo,
naj ne bo prihodnje dni!
Vrnil bo se prej¹nji èas;
hodil pota bom temotne,
kamor sreèe bo togotne
gnal nemili me ukaz.
Moja stara ljuba bo,
bo potrpe¾ljivost mila
zvezo z mano ponovila,
v zakon dala mi rokó.
Od pomoèi nje podprt
nosil bom ¾ivljenja pezo,
dokler zmaga sreèe jezo
zadnja ljub’ca — bela smrt.
|