Padala nebe¹ka mana
Izraelcem je v pu¹èavi;
zginila je, ak’ pobrana
ni bila ob uri pravi.
Kak’ lepo se rosa bliska,
dokler jutra hlad ne mine!
Komaj sonce bolj pritiska,
bo pregnana od vroèine.
Ro¾ice cveto vesele
le ob èasu let’ne mlade;
leto po¹lje pi¹ in strele,
lepo cvetje jim odpade.
Ro¾a, rosa ino mana
va¹a je mladost, dekleta!
Svet’jem, naj ne bo zaspana,
ki cveto ji zlata leta.
Fante zbira¹ si prevzetna,
se ¹opiri¹, ker si zala;
varji, varji, da priletna
samka se ne bo¹ jokala!
|