Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS
| Vodniki: KiS, VPPS, RK Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS |
|
Odkar so kranjski planinci zgradili svojo koèo na Ledinah, so uvedli nekaj novih imen.Tisto, kar so po tradiciji Vodine (ali Vadine), so po novem Ledine. Ime velja za poboèje nad dolinskim pragom, kjer stoji koèa, tja do Jezerskega sedla (2034 m). Tu so od nekdaj pasli ovce, v temnem kotu pod Skuto je spravljen edini ledenik v pogorju (ki je bolj podoben trdi krpi starega snega kot ledeniku) in tu je vèasih mogoèa poletna smuka. Ambient je visokogorski: na severu pestra skupina Bab, na jugu nepretrgano ostenje od Kri¾a in Kranjske Rinke mimo Skute, ©truce, Dolgega hrbta in Grintovca do Koène, to je veè kot 5 km sten, ob tem pa nekatere smeri v Dolgem hrbtu dose¾ejo tudi 1000 m vi¹ine. Nedvomno eno najvelièastnej¹ih prizori¹è v slovenskih Alpah, dovr¹eno ozadje in privlaèna moè Jezerskega. Ali pa je prekr¹èevanje Vodin v Ledine utemeljeno, ostaja odprto vpra¹anje. Lahko da je tako zapisano v starih listinah, vendar z jezikovnega vidika to ni isto ime. V gorenjskih in koro¹kih nareèjih preide l v v pred o-jem in a-jem, ne pa pred e-jem. Èe je torej stari (ali katerikoli) zapisovalec hotel poknji¾iti domaèo izgovarjavo, bi bil moral zapisati Ladine ali Lodine, ne pa si izmisliti Ledine. Èe bi bile namreè Ledine pravo ime, bi se morale tako glasiti tudi v govorici domaèinov (izgovarjava Vedine je namreè sistemsko nemogoèa), vendar v njihovi govorici tega imena ni. Ker se torej te¾ko dam preprièati, bom ostal pri starem imenu Vodine, èetudi ¹e ne vem, kaj pomeni.
(Utemeljeni pravopisni popravki so, recimo, Lu¾a namesto Vu¾a (pod Peco), Logar namesto Vogar, kar je dalo Logarsko dolino, Lom namesto Vôm, in Laz namesto Vaz (œVliè VazŒ > Veliki Laz). Kjer se popravka niso pravi èas domislili, je ostal œv-Œ (npr. Vogar v Bohinju). Toda povsod gre za zvezo l + zadnji vokal (a, o, u), ne pa za zvezo l + prednji vokal (e, i), kot je to pri imenu Ledine, ki zato sistemsko ne spada v to skupino in je drugo ime kot Vodine.)
Nad Jezerskim sedlom imamo po novem Ledinski vrh (2108 m), ki je bil nekoè Mala Baba, ta pa se je morala preseliti severno pod Veliko Babo, kjer sicer ni nobenega pravega vrha, ampak samo precej velika grebenska rama. Zaman pa sem iskal ime za postaven rogelj, ki se dviga toèno severno nad Jezerskim sedlom in ga prera¹èa za dobrih 50 m, v neposredni bli¾ini Ledinskega vrha, tako da se lahko obiskovalci pogovarjajo z vrha na vrh. Dosegljiv je v lahkem plezanju po ju¾nem razu od sedla naravnost gor. Vsa druga njegova poboèja so èiste stene. Zemljevidi in vodniki ga kratkomalo ne poznajo. Toda èe se mu bli¾amo od severa, iz Belske Koène mimo Prestajal¹a (po novem Presteral¹a?), se ri¹e na ju¾nem obzorju v matterhornskih konturah in obsegu (od blizu potem ta sex-appeal, ¾al, precej zvodeni) in je nemogoèe, da bi ne imel kakega prav krepkega imena. Èe pa ga res nima, potem je za imenovalce in prekr¹èevalce hic Rhodus, hic salta!
Za razliko od mnogih Bab v slovenskih gorah se na¹i imenujeta tudi Koro¹ke Babe. Upravièeno, saj stojita v celoti na koro¹kem ozemlju, ne glede na dr¾avno mejo. Sta klasièno ozadje razglednici Èe¹ke koèe. Tudi nova pot od Kranjske koèe èez ju¾no steno je èudovita, skoraj majhna simfonija v skali. Vsekakor jo je treba pokusiti, potem pa se odloèiti, ali bomo ¹li z vrha po grebenu severno navzdol na Jenkovo planino, kar ni èisto lahko, a je mo¹ko, ali pa bomo zavili okrog Ledinskega vrha (in nanj), malo ilegalno po avstrijskem ozemlju, in na Jezersko sedlo in èez Vodine nazaj h koèi. V vsakem primeru gre za do¾ivetij polno kro¾no pot po veèinoma samotnem svetu z nevajenimi prizori.
 |
