Skuta, 2532 m
Kamni¹ke Alpe, osrednji del

• (Kamnik-) Kamni¹ka Bistrica, 601 m
• Kokra, 538 m
• Jezersko, 906 m
• (Solèava-) Logarska dolina, 1000 m

glej GRINTOVEC
dodatno ¹e:
• Frischaufov dom na Okre¹lju, 1396 m, od parkiri¹èa v Logarski dolini 1.15 h, LM
• Bivak pod Skuto na Malih podih, 2070 m, iz Kamni¹ke Bistrice èez ®mavèarje 4 h, ZB (od konca ceste v Koncu 3.30 h)
• Kranjska koèa na Ledinah, 1700 m, z Zgornjega Jezerskega 3 h, ZM (od konca ceste v Ravenski Koèni 1.30 h);
  od Èe¹ke koèe 1 h ZM
• Kamni¹ka koèa na Kamni¹kem sedlu, 1864 m,
  od Doma v Kamni¹ki Bistrici 3.30 h, LM (od konca ceste na Jermanci 2.30 h);
  od Frischaufovega doma na Okre¹lju 2 h, ZM

• a) Od Cojzove koèe èez Velike pode 3 h, ZM
• b) Od Èe¹ke koèe èez Mlinarsko sedlo in èez Dolgi hrbet (ali ju¾no pod grebenom Dolgega hrbta), 4 h, ZM
• c) Od Frischaufovega doma skozi Turski ¾leb, èez Male pode in èez Streho 4-4.30 h, ZM
• è) Od Kamni¹ke koèe èez Tursko goro, Male pode in Streho 4 h, ZM
  

Vodniki: KiS, SPP, VPPS, TS, KB, NA, RK, VNS Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS

Èetudi je naravnost oblegana od planinskih koè, pa Skuta z nobene strani ni direktno dosegljiva po markiranih poteh. Od vsepovsod je treba iti po kakem ovinku, poti same pa so zamotane in zovinkane, zdaj se vzpenjajo zdaj spu¹èajo, kot je v razbitem in izjedenem apneni¹kem svetu ¾e od nekdaj navada.

Vendar se zato Skute ¹e nihèe ni branil in nihèe ¹e ni poto¾il,da je dolgoèasna. Ravno nasprotno! Njene poti so med najbolj pestrimi, èe ne sploh najbolj pestre v celem pogorju, gora sama pa velja za lepotico Kamni¹kih Alp. Po vi¹ini je tretja, a skoraj enaka Grintovcu in Koèni.

Pestrost njenih poti je zgo¹èena v nekaterih toèkah, kot so recimo Mala vratica nad Cojzovo koèo; to je ozek vodoraven 10-15 m dolg prehod med dvema èisto nizkima stenama, ki dr¾ita ¹palir levo in desno, da je prav zabavno. Druge toèke so veèjih razse¾nosti, recimo severna stena Mlinarskega sedla. Klobuk dol pred domaèini, ki so tu nekoè (v coklah?) hodili in plezali brez vseh varoval! Potem ves greben Dolgega hrbta od Mlinarskega sedla do ¹krbine - telovadba par excellence, ki bi bila lahko ¾e sama zase cela tura. (Ali veste, da se Dolgi hrbet ¹ele kakih sto let tako imenuje? Prej je bil Langkofel - ena redkih gora na Slovenskem z izvirnim nem¹kim imenom.) Na vzhodni strani se pne strm, a lepo razèlenjen in sonèen greben Stre¾e, ¹e dalje pa, èe ¾e pridemo z Okre¹lja, je med Rinke in Tursko goro zasekan na sever znameniti senèni Turski ¾leb, globoko sne¾no korito, stisnjeno med kipeèimi belimi stenami. Na tej strani ima Skuta ¹e dve spogledljivi dvorni dami, Tursko goro in Brano; èez prvo in okrog druge se po markirani poti ve¾e na Kamni¹ko sedlo.

Znamenitost je seveda tudi njena zahodna soseda ©truca, nekak¹en dvorni pa¾ brez samostojne veljave (razen za alpiniste). Èeznjo, se pravi tik mimo vrha, pelje na¹a zahodna pot. S svojo obliko si je zaslu¾ila ime - èeprav je v resnici morda bolj podobna hlebcu.

Za poznavalce je Skuta vseeno tudi direktno dostopna, tako z juga kot severa, toda œna divjeŒ, brez markacij. Z juga gresta celo dve smeri, skozi Gamsov skret in èez ®mavèarje. Obe poboèji loèi Veliki Grében, ki skoraj lahko velja ¹e za tretjo smer na tej strani, a je ¾e prava plezarija (kljub temu da ga œkrotiŒ proti vrhu nekaj metrov ¾ice). Za direktne veljajo ti pristopi zato, ker glede na to, da pridemo po dolini od Doma v Kamni¹ki Bistrici v Konec, nadaljujemo kar lepo v isti smeri naravnost gor, medtem ko markirana pot krene levo k Cojzovi koèi in v velikem loku èez Velike pode ali èez Mlinarsko sedlo dose¾e Skuto. Vse tri ju¾ne smeri se izteèejo nekje na vi¹ini okoli 2000 m, to je v vzno¾ju vr¹ne zgradbe Skute, in sicer tako, da Gamsov skret naravno pripelje na Velike pode, ®mavèarji pa na Male pode (lahko pa tudi vse tri na Male pode), kjer naletimo na tamkaj¹nje markirane poti, po katerih premagamo zadnjih 400-500 m vi¹ine do vrha Skute. Gamsov skret se dotakne znamenite Koglove ju¾ne stene, in ravno tisti prehod ob steni je nekoliko te¾aven in izpostavljen, èeravno tudi ®mavèarji niso èisto nedol¾ni: v mokrem in zmrzali je lahko spodnji konec v bukovem gozdu prav koèljiv. Ker gre pri vseh treh ju¾nih smereh za brezpotje z veè kot 1000 m vi¹inske razlike, se ne moremo zanesti na lastni orientacijski èut, paè pa le na strokovno vodstvo izvedencev.

Direktni severm pristop pa poteka èez severni steber Skute nad Vodinami. (Izhodi¹èe je tedaj Kranjska koèa na Ledinah.) To je idealna petstometrska smer z izstopom naravnost na vrh Skute, s te¾avami okoli II. stopnje, le tu pa tam utegne kako mesto mejiti na III. Za koraj¾o naj omenim, da so œtapravi kaveljniŒ to steno ¾e tudi presmuèali (npr. Iztok Belehar & Co.), vendar nas to od spo¹tovanja do stene in previdnosti niti malo ne odvezuje. Lotiti se je smemo izkljuèno samo z vrvjo in izku¹enim tovari¹em.

Èisto drugaèe je z grebenom Rinka-Skuta. To je te¾ka smer, pridr¾ana samo izurjenim alpinistom. Kot smer pristopa na Skuto ne pride v po¹tev. Greben je na kljuènem mestu tenek kot kulisa in skrajno prepaden. Starej¹i opisi z oceno II nekoliko goljufajo. Mlaj¹i so bolj po¹teni. Priznajo, da je najte¾ji del kratkomalo IV. stopnje, tak¹en pa ni za vsakogar.

Levo Grintovec, v sredi Skuta, z nje znameniti greben do Kranjske Rinke (desno). (Foto: Toma¾ Klinar)

Skuta iz Mokrice. (Foto: Marina Galjot)

Skuta iz doline. (Foto: Marina Galjot)

Kaj pomenijo kratice? 
Te zanima kaj veè o delu? 
Zadnja sprememba: 17. februar 1997.
Stran pripravila: Marina Galjot.       Pripombe dobrodo¹le.