Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS
Vzponi na vrh:
| Vodniki: KiS, VPPS, TS, KB Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS |
|
Rinke so ¹tiri: Kranjska (2453 m), Koro¹ka (2433 m), ©tajerska (2374 m) in Mala (2289 m). Imena prvih treh izvirajo od tod, ker je bila svoj èas na Koro¹ki Rinki, ki se imenuje tudi Kri¾, koro¹ko-kranjsko-¹tajerska de¾elna tromeja, potem so si pa navedene de¾ele posamezne vrhove te iste gore med seboj razdelile glede na njihovo lego. Kranjsko-koro¹ka in kranjsko-¹tajerska meja je tekla po glavnem grebenu Grintovcev od Koène do Ojstrice, tako da so Vodine in Belska Koèna koro¹ke, Okre¹elj pa je ¹tajerski. Koro¹ko-¹tajerska meja je ¹la s Kri¾a na Mrzlo goro in Ol¹evo in naprej na Raduho.
Ko smo ¾e pri mejah: visoko na vzno¾ju severnega grebena Kri¾a, med Savinjskim (2001 m) in Jezerskim sedlom (2034 m), dose¾e avstrijsko dr¾avno ozemlje svojo najju¾nej¹o toèko. To je ozek, strm, prodnato-skalovit trikotnik, katerega spodnji oglji¹èi sta omenjeni sedli, vrh trikotnika (okoli 2100 m), ki je avstrijska najju¾nej¹a toèka, pa je stik obeh grebenov, ki od sedel segata kvi¹ku proti Kri¾u. Dr¾avna meja gre od obeh sedel na vrh trikotnika, s èimer je onemogoèen naravni prehod po stezi, ki se dr¾i spodnje stranice trikotnika od enega sedla do drugega, ker gre ta steza paè èez avstrijsko ozemlje, pa èeprav samo pet minut. - To, hvalabogu, ¾e dolgo ni veè res, ker so z meddr¾avnim dogovorom ta prehod slovenskim planincem dovolili in ga zato zeleno-rdeèe-belo markirali. Ta tribarvna markacija se¾e sicer od Èe¹ke koèe do Frischaufovega doma, pomeni pa, da smejo tudi avstrijski planinci z veljavnimi dokumenti iz Belske Koène do obeh omenjenih koè. Ironija je v tem, da nikjer ne pi¹e, da smejo iz Belske Koène na vrh Kri¾a, kar je glede na konfiguracijo tega predela sicer naravni pristop od severa. Kri¾ namreè stoji v celoti na ozemlju Republike Slovenije.
V prvem desetletju po vojni so zaradi trdega obmejnega re¾ima, ko ni bilo upati na tribarvno markacijo, slovenski planinci zgradili iz Mrzlega dola èez vzhodno steno Kri¾a strmo zavarovano pot, ki dose¾e greben Kri¾a ju¾no nad najju¾nej¹o avstrijsko toèko, a ¹e vedno 300 m pod vrhom Kri¾a, in tako povezali Okre¹elj s Èe¹ko koèo po izkljuèno slovenskem ozemlju. Danes je ta pot izgubila prvotni pomen, ostala pa je kot prijetna stometrska navpièna telovadba in pripravna bli¾njica za tiste, ki z Okre¹lja namerjajo na Kri¾.
Ostenja, ki oklepajo Rinke krog in krog, razen na jugu, in jim dajejo videz nezavzetne trdnjave, ¾e od nekdaj veljajo za posebno poslastico vsem vertikalcem. Smuèarski mojstri pa se spu¹èajo s Kri¾a na Male pode in èez ®mavèarje naravnost v Kamni¹ko Bistrico. Le vandrovèkom se zdijo Rinke nekak¹no peto kolo. Kak¹na zmota! Seveda, vse oèi so uprte v sosednjo lepotico Skuto. Toda - zakaj si pa ne bi privo¹èili obeh?
Dobri hodci se lahko napotijo od Èe¹ke koèe èez Mlinarsko sedlo na Skuto, sestopijo na Male pode in se èez Kri¾ vrnejo na Jezersko sedlo in v Ravensko Koèno (kjer jih najbr¾ èaka avto). Ker je to orja¹ka tura, je seveda zelo primerno prenoèiti na predveèer v Èe¹ki koèi. Podobno si vzhodni obiskovalci lahko privo¹èijo vzpon iz Mrzlega dola na Kri¾, od koder se èez Tursko goro in Kamni¹ko sedlo vrnejo na Okre¹elj in v Logarsko dolino. Tudi tu prenoèevanje na predveèer v Frischaufovem domu ne bo ¹kodilo.
Na Malo Rinko kot na samostojen cilj ponavadi ne gre nihèe, razen alpinistov, ki pripraskajo po kateri od u¾iva¹kih smeri v njeni steni. Ne le da je prenizka vprièo starej¹ih sestra, tudi kot vrh je neizrazita. Kot samostojen vrh tudi ©tajerska Rinka, sicer èudovito okre¹eljsko ozadje in ena najodliènej¹ih savinjskih sten, ne pride v po¹tev. Vredna vandrov¹ka cilja pa sta vsekakor Koro¹ka Rinka, s katere se grebeni vejajo na vse strani, zato tudi ime Kri¾, in Kranjska Rinka, najvi¹ja od vseh, kamor pa najveè zahajajo tisti, ki bi radi preplezali greben do Skute. Z Malih podov so iz krnice, ki jo oklepajo, vse lahko dostopne.
Res pa je, da so vsi pristopi na Male pode dolgi, ovinkasti in zapleteni - razen enega, ki pa ni markiran: iz Bistrice èez ®mavèarje. Svetujem vam, da si poi¹èete prijatelja, ki pozna ta svet, potem pa pojdite na jesen, ko rumenijo macesni in ko globoki modri nebesni mir pokriva ves svet.
 |
