Zemljevidi: KARG, SiB, G, KAR
| Vodniki: KAR, SPP, VPPS Zemljevidi: KARG, SiB, G, KAR |
|
Dobrèa je po¹tena gora. Na vrhu namreè lahko deponira¹ fotoaparat. Ko èez ¹tirinajst dni doma otipava¹ in pretresa¹ nahrbtnik in se èudi¹, da je prazen, gre¹ vase, razmisli¹ svoja zadnja pota in ostra misel te popelje nazaj na Dobrèo. Da ne bi opustil nobenega koraka, ji èez èas sledi¹ ¹e sam. Resnièno, prav na vrhu, pod drevesom, rahlo prikrit za skalo te s svojim velikim okroglim oèesom nedol¾no gleda tvoj fotoaparat. Najbolj ljubezniv pogled na svetu, ni kaj! Odpre¹ vpisno knjigo: trume so bile medtem na gori, a se ga noben ni dotaknil. Potreplja¹ ga in pobo¾a¹, ker je tako zvest. Nazadnje se pohvali¹, da si ga ¹e kar dobro spravil: pod smreko, da ga ni napojil ¾e prvi de¾, in za skalo, da ga ni zalezlo potepuhovo oko. Èuti¹ se prerojenega, ¾ivljenje spet zadobi smisel, dan je lep.
Dogodek je zgodovinsko izprièan in je ¹e zelo mlad. Glavni igralec je profesor v reelekcijskem postopku, ki je potem svoje do¾ivetje opisal in predlo¾il komisiji kot dokaz o svoji strokovni usposobljenosti. Raztresenost je namreè conditio sine qua non. Saj je tudi ¹lo za veliki œzoomŒ, ki je po obsegu in te¾i tak, da bi ga vsak normalen èlovek, èe bi ga tako œdeponiralŒ, v nahrbtniku takoj pogre¹il. Profesor pa, seveda, ima globlje in vi¹je misli . . .
Na Dobrèi vas èaka torej samo dobro. Tudi tiste, ki niste gori nièesar œdeponiraliŒ. ©e posebej radodarno pre¾i na vas znameniti razgled, ki je gôri obesil vzdevek œGorenjski RigiŒ. Toda zaradi tega nikar ne mislite, da ime œDobrèaŒ izhaja iz pridevnika œdoberŒ. Ne, paè pa iz starega samostalnika œdobrŒ, ki pomeni œhrastŒ (srbsko in rusko œdubŒ; besedno jedro je isto kot pri pogostem imenu œDobravaŒ). Torej je Dobrèa gora hrastov (toda dvomim, èe je ¹e), in to je spregledala nekdanja tr¾i¹ko-bistri¹ka gospoda, ki je goro in svoj grad na vzhodnih poboèjih prevedla v œGutenbergŒ. Od gradu (po domaèe Hudi grad), in najbr¾ tudi od njegovega imena, pa so danes samo ¹e razvaline.
Dobrèa je tudi vesela gora. S katerekoli strani se napotite nanjo, boste zadovoljni. Vseeno, ali v dru¾bi ali sami. Edino cesta vam bo morda zagrenila kako minuto, èe bodo po njej vztrajno drajsali fièki in mopedi. Skoraj do koèe so jo potegnili. Ne vem, kaj jim je bilo. - Ko ¾e omenjam koèo: tista pred vojno, ki pa je ni veè, se je imenovala Krisanola, po imenih lastnikov Kristan, Savnik, Novak, Langus. To, in pa èe pomislite na mnoge planine (Bre¹ka, Le¹ánska, Bistri¹ka, Podgorska), ka¾e, kako ¾ivahno je bilo nekoè na gori. Danes je - èe od¹tejemo nedru¾abne fièke in mopede - tam veèje mrtvilo. Toda poti so vzorno markirane in vzdr¾evane in lahko ste brez skrbi.
Gora ima s svojimi neprestrmimi gozdnatimi poboèji in neznatno ple¹o na vrhu èisto karavan¹ki znaèaj. Toda po
geolo¹ki zgradbi sodi h Kamni¹kim Alpam, in tja so jo potem prisodili tudi geografi. Kamni¹ko-Savinjske Alpe na so v teh krajih
le nekak¹en obrambni nasip pred Karavankami, ki se zadaj dvigujejo znatno vi¹je in ravno tukaj dose¾ejo najveèjo
vi¹ino (Begunj¹èica, Vrtaèa, Stol). Ta œobrambni nasipŒ se vleèe od Dobrèe na zahod èez
Smoku¹ki vrh na Brezni¹ke peèi, tako da je najzahodnej¹i odrastek Kamni¹kih Alp prav tisti repek, skozi katerega
je zvrtan ¾elezni¹ki predor v Mostah, zahodno od ¾irovni¹ke postaje. Toda za tisti repek v teh krajih nihèe posebej ne
poudarja, da so to œ¾e Kamni¹ke AlpeŒ! ©e za Stor¾iè so vèasih mislili, da
ga je treba prisoditi h Karavankam. Geolo¹ka zgradba laiku paè ne pomeni veliko. Zunanje lice je namreè tâko, da po njem sodi vse, kar je
zahodno od Kokre, h Karavankam. Ta œpovr¹nostŒ planincu pove, da bo na¹el tam bla¾je oblike in ne zelo velike vi¹ine.
Zimska podoba Sv. Petra nad Bégunjami z Dobrèo v ozadju. (Foto: dr. Margaret Davis)
 |
