Herman s Koroškega

ŽIVLJENJE IN DOMOVINA

Hermanus de Carinthia (Herman s Koroškega ), matematik, astronom, filozof ,prevajalec in pisatelj, je živel v prvi polovici 12. stoletja.

Žal so življenjepisni podatki zelo skopi in pomanjkljivi. Natančno ne poznamo ne rojstnega kraja ne rojstnega leta.

V njegovem času priimki v današnjem smislu niso obstajali, ampak so se osebe istega krstnega imena razlikovale po posebnih oznakah. Te oznake so se večkrat nanašale na rojstni kraj ali pokrajino, redkeje na etnično pripadnost ali kako drugo značilnost. V zapisih se pojavlja več njegovih oznak in iz njih sklepamo kje naj bi se rodil.

Sam naj bi k svojemu imenu dodajal pridevek "de Carinthia", njegov sodobnik Petrus Venarabilis - opat iz Clunyja je uporabljal oznako Dalmata, zasledimo pa tudi imeni Hermanus Sclavus (Slovan) in Hermanus Secundus (časovna primerjava z nekim starejšim Hermanom) in zato naj bi bil po rodu s Koroškega ali iz Istre .

Posledica pomankljivih podatkov je, da ga imamo za svojega Slovenci in uporabljamo oznako Herman Koroški, kakor tudi Hrvati, ki uporabljajo oznako Herman Dalmatinski.

Po hrvaških virih naj bi bil Herman rojen v osrednji Istri. Na ta podatek navaja Hermanov prevod Abu Ma'sharovega Uvoda v astronomijo, v katerem deli Herman Evropo na deset področij, eno od njih je tudi Istra. Istro deli naprej na tri dele : primorski, planinski in osrednji,

za katerega pravi, da je njegova domovina, Koroška. Ta podatek naj ne bi bil protisloven. Od sredine 10. do sredine 11.stoletja je bil vzhodni del Istre, do reke Raše, pod hrvaškimi vladarji in ta del sovpada s pojmom nekdanje rimske Dalmacije. Ostali del osrednje Istre pa je bil v tem času pod upravo Frankov in je bil leta 976 priključen frankovski vojvodini Koroški.

Kot je že omenjeno, tudi Hermanovo rojstno leto ni točno znano, vendar ga lahko ocenimo po letu, ko je začel s šolanjem v Chartresu v Franciji. Ker je študij začel leta 1130, je moral biti rojen okrog leta 1110.

O Hermanovem otroštvu in začetku šolanja ni zanesljivih podatkov, ampak lahko nekatere stvari predpostavimo. Zato je Herman šolanje verjetno začel v neki benediktinski samostanski šoli-najverjetneje v samostanu Petra in Pavla v Gozdu v Istri. Tu je lahko dobil temeljna znanja iz gramatike, logike, retorike, glasbe, astronomije, aritmetike in geometrije, kar mu je koristilo pri nadaljnem študiju.

Ker je želel znanje razširiti, je odšel v Francijo in med leti 1130 in 1134 obiskoval tedaj zelo poznano katedralno šolo v Chartresu , kjer je predaval filozof in znanstvenik Thierry iz Chartresa. Od njega je Herman dobil svoje filozofsko, naravoslovno in astronomsko znanje, ki ga je naredilo samostojnega filozofa in naravoslovca. V Chartresu je s Hermanom študiral tudi Robert iz Kettona in spletlo se je dolgotrajno prijateljstvo.

Ko je Thierry odšel predavat v katedralno šolo v Pariz (leta 1200 je postala prvo vseučilišče zahodne Evrope), sta mu Herman in Robert sledila in tam leta 1135 zaključila študij.

Ker ju je zanimala arabska znanost sta odšla na študijsko potovanje proti vzhodu. Prepotovala sta Francijo, severno Italijo, južno Hrvaško, preko Grčije sta prišla v Carigrad in Damask, kjer sta se dobro spoznala z arabsko znanostjo, kar je zelo pomembno za njuno nadaljno delo.

Vračala sta se po morju preko Sicilije in leta 1138 prišla v Španijo, kjer sta se v središču ob reki Ebro zanimala za astrologijio. Herman je imel stike s prevajalsko šolo iz Toleda in v Toledski zbirki so se nahajala neka njegova dela o Islamu.

Na njegovo prevajalsko delo je vplivalo tudi delo Adelarda iz Batha, oba sta naprimer prevedla Evklidove Elemente .

Leta 1142 je Hermana in Roberta srečal Petrus Venerabilis in jima predlagal prevajanje Korana in sestavljanje tekstov o Islamu To delo sta tudi sprejela. Z opatom Venerabilisom sta odšla na pot po Španiji in kasneje odpotovala v Leon.

V Leonu naj bi Herman ustanovil celo svojo šolo.

Leta 1143 se je Herman preselil v Toulouse in prevedel Ptolomejevo Planisfero .

Da bi si zaslužil za življenje, je delal v " publicis gymnasiis ".

Potem se je verjetno zaradi nove zaposlitve preselil v Bezieres, kjer je leta 1143 dokončal svoje glavno delo De essentiis (O bistvih).

Tu se sled njegovega dela in življenja konča, ali je umrl ali pa iz neznanega razloga prenehal delati, se ne ve.