Analiza možnosti uporabe IKT
pri podpori izobraževanja na daljavo
v osnovni in srednji šoli

V zadnjem desetletju IKT vse močneje vstopa tudi na področje izobraževanja. Kljub težavam (usposobljenost učiteljev, opremljenost šol, ponudba ustreznih izobraževalnih gradiv in izdelkov) obeta, da bo mogoče nekatere storitve opraviti učinkoviteje; še več, omogoča vrsto novih stvari (glej npr. Educating for the third millennium). Ker informatizacija preveva vse dejavnosti in ne samo šolstvo, to nima druge izbire, kot da sprejme izziv. Zato ga v naslednjih letih čakajo pretresi in prevrednotenja ciljev, snovi, pristopov, metod, ... (poglejte si Frederick Bennett: Computers as Tutors: Solving the Crisis in Education in MAMAMEDIA: 21st-century learning).

Na splošno o izobraževanju na daljavo

Izobraževanje na daljavo (IND) se je začelo pred okrog sto leti z dopisnim učenjem v redko poseljenih deželah (Avstralija, Nova Zelandija, ZDA). Spočetka je slonelo na pošti in tisku. V naslednjih desetletjih se vanj vključuje večina novih tehnologij - film, zvok, radio, TV, IKT. Dolgoletno in uspešno IND ob bistveni podpori TV imajo v Veliki Britaniji Open University v sodelovanju z BBC (Learning Zone) in Italiji Nettuno.

Učenje na daljavo - učenec/učenci in učitelj niso hkrati prisotni na istem mestu. Ločeni so lahko tako v času kot prostoru. Sodelovanje se vzpostavlja z uporabo IKT.

IND je primerno za:

• dopolnilno izobraževanje in usposabljanje;
• obnavljanje / prenavljanje znanja;
• spoznavanje posameznih posebnih tematik;
• kako narediti nekaj (skuhati neko jed, prva pomoč, ...);
• redno izobraževanje v primerih, ko običajne oblike ni mogoče zagotoviti (bolezen, porodniški dopust, potovanje, delo v tujini, razpršena poseljenost (Avstralija), odmaknjena delovna mesta (podmornica));
• poglabljanje in utrjevanje šolske snovi;
• 'ponudba lokalnih posebnosti' (slovenščina za tujce, tečaj klekljanja, ...)

Glede na to, da redna šola daje vse manj specifičnih in poglobljenih znanj, je IND posebej pomembno za preusposabljanje odraslih in dousposabljanje za reševanje tekočih problemov. Tudi tu imamo praviloma opravka z razpršenostjo 'učencev'.

Prednosti in slabosti

Med pomemnejše prednosti IND sodijo:

• prilagojenost učenčevim prostorskim in časovnim omejitvam (prostorsko neodvisno, časovno ohlapnejše) ter sposobnostim. Učenec lahko izbira lastni tempo;
• učenec se navadi samostojnega učenja (obnavljanja znanja);
• gradiva lahko pripravijo najboljši strokovnjaki in lahko vključujejo zelo drage (za pripravo) sestavine.
• možnost sprotnega popravljanja in dopolnjevanja gradiv; dostopnost tekočih podatkov.
• uporaba računalniških storitev: hranjenje, urejanje, iskanje, predelava, prikazi, beleženje (sledenje), komunikacije, ...

ima pa tudi nekaj slabosti:

• manjši nadzor nad učencem - potrebna je njegova samodisciplina;
• vprašanje organizacije preverjanja znanja;
• pomanjkljivi socialni vplivi skupine in vzgojne komponente;
• usposobljenost sodelujočih (učiteljev, učencev) za uporabo tehnologije;
• cena posameznih tehnologij, opremljenost učencev;
• morebitni kvarni vplivi tehnologije - sedenje pred zaslonom;
• vprašanja avtorskih pravic, zasebnosti, varnosti in preprečevanja goljufij.

Prav zaradi teh slabosti je IND primernejše za izobraževanje odraslih in neformalno (samo)izobraževanje.

Mislim, da klasična šola še ni preživela. Pri izobraževanju mladine je prenos znanja le eden od ciljev. Prav tako sta pomembna izgradnja osebnosti in 'državljana', za kar pa je potrebno (so)delovanje v skupini. Zato je na tej stopnji IND primernejše za dopolnilne izobraževalne storitve (poglabljanje in utrjevanje, individualizacija, omogočanje študija učencem, ki se ne morejo udeleževati pouka) ali za izbrane teme.

Čeprav bo omrežje sčasoma prevzelo vodilno vlogo pri IND, omrežne storitve niso vedno najboljša rešitev: pisna gradiva, fizični izdelki (klasična učila, Lego kocke, kemikalije,...), televizija, telefon, video, magnetofon, radio, CD, diskete,..., osebna srečanja.

Poleg usposobljenih in zagnanih učiteljev so ključna postavka pri IND (za izbrano ciljno skupino) ustrezna organizacijska shema in ponudba gradiv in izdelkov. Pri vključevanju IKT v IND je smiselno postopno prehajanje s klasičnih oblik na IT.

Organizacija priprave izobraževalnih gradiv in izdelkov

Nekaj tez:

Razvoj je potrebno nasloniti na omrežne standarde.

Obstaja vrsta programov in orodij za pripravo izobraževalnih gradiv in izdelkov. Prednosti omrežnih tehnologij pred njimi so predvsem: odprti standardi (problem licenc), neodvisnost od vrste računalnika, možnost uporabe na samostojnem ali na v omrežje povezanem računalniku.

V določenem obdobju je smiselno postaviti trenutne minimalne standarde (priporočilo pripravljalcem) - npr. HTML 4 in spremljajoče rešitve; širina zaslona vsaj 800; priporočeni prikazovalniki za PDF, Midi, VRML, PS ( GsView), Flash, ...

Gradiva in izdelke naj pripravljajo učitelji sami ob sodelovanju strokovnjakov in učencev.

Mogoči so različni pristopi k pripravi izobraževalnih gradiv in izdelkov. Npr:

• profesionalna izvedba (draga, včasih pedagoško vprašljiva)
• uporaba osnovnih omrežnih tehnologij (predloge, zbirke rešitev) (zahteva zagnane učitelje in vlaganje v njihovo izobraževanje,...);
• uporaba splošnonamenskih orodij (Office, Corel Draw, ...) (večkrat umestna odločitev, včasih premalo zmogljiva);
• avtorska orodja (MicroWorlds, The Geometer's Sketchpad, Allaire ColdFusion, Scientific Notebook, Macromedia; razmeroma draga, dodatno izobraževanje učiteljev za njihovo uporabo)
• sistemi za podporo izobraževanja na daljavo ( Web Tutor, WEBCT, Web Fuse, TopClass, HyperWave; ponujajo bolj ali manj celovite rešitve, zahtevajo podporo skupine strokovnjakov, lahko precej drago);
• pristop predloge Močnik (poceni pokritje dobršnega dela storitev, možne širitve na posamezna problemska področja)

V pripravo je potrebno vključiti tudi svetovalce in univerzo.

Zaenkrat bi veljalo poskusiti z nekaj predmeti, pri katerih lahko pričakujemo uspeh.

Najbrž so taka področja: matematika, fizika, jeziki, likovna vzgoja, zemljepis, ...; in za same učitelje: Omrežna gradiva o pripravi omrežnih izobraževalnih gradiv.

Poleg tega je smiselno dati poudarek na 'slovenske teme' (jezik, zgodovina, literatura, tradicije, vrednote , zemljepis, za tujce,...)

Smiselno bi se bilo usmeriti na uporabe IND pri učencih, ki se ne moreje udeleževati rednega pouka. Ti predstavljajo pomemben del šolske populacije - IND pa ponuja nove možnosti pri razreševanju tega problema. Drugi zanimivi področji sta samoučenje (doma) - utrjevanje in poglabljanje snovi. Zagotavljanje poštenega ocenjevanja je hud problem (tudi v klasičnih oblikah izobraževanja), a za večino uporab IND nebistveno. Zato bi se na začetku veljalo usmeriti predvsem v te uporabe.

Organizirati je potrebno uporabo IND.

V zagonskem obdobju uvajanja IND bi veljalo poskrbeti za projektno financiranje. Sodelavci proti enkratnemu plačilu odstopijo izdelke v prosto uporabo (obdržijo moralne avtorske pravice - tak pristop velja za projekte Ro, in tudi drugje po svetu). Cinglanje z mošnjičkom že na začetku lahko odvrne uporabnike. Ko pa se bo IND enkrat oprijelo, se lahko začne postopno uvajati tudi tržne storitve.

Poleg ureditve avtorskih pravic, je potrebno urediti še organizacijo stikov, spremljanje in ovrednotenje dejavnosti IND, ...

Več o pripravi omrežnih izobraževalnih gradiv pripravljam v sestavku Omrežni učbenik .

Nekaj misli o organizaciji in orodjih

Mislim, da bi bilo potrebno začeti intenzivno ustvarjati nekakšno razvojno jedro - skupino učiteljev različnih strok, ki bi se usposobila po tehnični in metodološki plati za pripravo izdelkov za IND. Ta skupina naj bi v sodelovanju s strokovnjaki z univerze (in drugih ustanov) skrbela za izdelavo vzorčnih primerov in razvoj ter razširjanje ustreznih znanj med učitelji. Zelo pomembna se mi za to zdijo občasna srečanja in delavnice (npr. vsakoletne konference MIRK). Poskrbeti je potrebno tudi za ustrezno organizacijo izobraževanja učiteljev za pripravo izdelkov, podporo/svetovanje pri tekočih problemih in podporo z zbirkami (prostih) gradiv (slike, zvočni posnetki, programčki, ...).

Posamezne, zagnanejše učitelje (ali skupine) bi veljalo opremiti z zahtevnejšimi avtorskimi orodji. Taki sta na primer:

MicroWorlds Pro, ki omogoča razvoj (omrežnih) učnih okolij v Logu. Na voljo je brezplačni prikazovalnik MicroWorlds Web Player in knjižnica zgledov MicroWorlds Project Library.

Orodja Macromedia za pripravo animiranih spletnih strani za pregledovalnika Shockwave & Flash. Primere uporabe si lahko ogledate na Kids Zone in Boowa Kwala.

Pri douniverzitetnem izobraževanju lahko s pridom uporabimo tudi stvari, ki so bile razvite za univerzitetne in raziskovalne namene. Lep primer tega so prikazovalniki molekul, kot so Rasmol, Chime in Mage (Duke-BioChem FTP), če jih uporabimo nad 'šolskimi' molekulami NYU Library of 3-D Molecular Structures in Woodcock's Molecular Models in .pdb Form.

Vloga Fakultete za matematiko in fiziko v IND

Na FMF se s tematiko IND ukvarjamo že nekaj let. Vsebovano je tudi v našem tekočem projektu, ki teče v okviru programa Ro. V tem smislu lahko na FMF prispevamo:

• izdelavo rešitev in orodij za pripravo aktivnih omrežnih sestavkov;
• podpora/povezovanje IND v SIO (Slovensko izobraževalno omrežje); strežniške storitve
• svetovanje in poskusne izvedbe posameznih načinov uporabe omrežja v izobraževanju (obstaja kar nekaj proste programske opreme)
• priprava tečajev za pripravljalce omrežnih gradiv za IND.