O Logu

Leta 1964 se je Seymour Papert po petih letih, ki jih je preživel v Švici kot sodelavec znanega pedagoga Jeana Piageta, vrnil nazaj v ZDA na MIT (Massachusetts Institute of Technology) s spoznanjem

Koliko se otroci nauče, ne da bi jih kdo učil !

Že od vsega začetka je Papert razmišljal o programskem jeziku, ki bi omogočal zgodnje uvajanje v svet računalništva in uporabo računalnika za ustvarjanje učnih okolij, v katerih otrok z lastno dejavnostjo nabira znanje. Pomen ustreznega okolja je v svoji knjigi Mindstorms lepo ponazoril z naslednjo primero:

“če bi si morali naše mnenje ustvariti na opažanju, kako slabo se v ameriških šolah otroci nauče francoščine, bi morali zaključiti, da je večina ljudi ni sposobna obvladati. Toda vemo, da bi jo vsak normalen otrok zlahka obvladal, če bi živel v Franciji.”

Logo temelji na tolmačenju ukazov — ukaze sproti prevaja in izvaja. To pride zelo prav pri učenju loga, saj lahko vsak logov ukaz posebej preizkusimo in raziščemo njegove učinke. Prvi tolmač za logo so ustvarili leta 1970 pri raziskovalni firmi Bolt Baranek & Newman pod vodstvom W. Fuerzeiga.

Ker so poskušali približati računalnik tudi predšolskim otrokom, ki še niso domači v računanju in pisanju, so dopolnili logo z želvo. Ta je bila spočetka mehanična naprava, ki se je po danih ukazih premikala po tleh; kasneje pa jo je zamenjala sličica na zaslonu, kar je veliko cenejše. Želvja grafika je zelo pomembna sestavina loga in je sčasoma postala sinonim zanj, čeprav zmore logo še veliko drugih stvari. Temelji, kakor bi rekli matematiki, na polarnem koordinatnem sistemu — pomikih in zasukih, ki so otroku veliko bližji kot običajni kartezični koordinatni sistem. Uporaba želvje grafike precej olajša dojemanje zveze ukaz — učinek; poleg tega lahko že razmeroma preprosti programi ustvarijo presenetljivo privlačne slike.

To, da je namenjen otrokom, še ne pomeni, da je logo “otročji” jezik — dejansko je logo zelo močan programski jezik, v katerem je mogoče reševati tudi “zaresne” probleme.

Leta 1972 so se začeli z logom ukvarjati tudi v Edinburghu v Veliki Britaniji. Po dobrih desetih letih izkušenj so sodelavci projektov sredi osemdesetih let objavili več zanimivih knjig. Omenimo le univerzitetni učbenik za uvod v računalništvo, v treh knjigah Brian Harvey: Computer Scince Logo Style. Ob knjigi je nastal tudi prosto dostopen (gibanje GNU) tolmač za logo UCBLogo, ki teče na vrsti računalnikov.

Evropski uporabniki loga se vsako drugo leto sestanejo na konferenci EUROLOGO (Dublin 1987, Gent 1989, Parma 1991, Anavisos (Atene) 1993, Birmingham 1995, Budimpešta 1997, Sofija 1999). Od leta 1991 se teh srečanj aktivno udeležujemo tudi Slovenci.

Zelo pomemben dogodek pri uveljavljanju loga predstavljajo mikroračunalniki. Računalnik je postal široko dostopen. Po letu 1980 najdemo logo na skoraj vseh mikroračunalnikih. Ker so pisci tolmačev prilagodili logo posebnostim in zmožnostim posameznega računalnika, ne obstaja en sam logo, temveč kopica narečij. Večina le-teh pripada dvema družinama: LCSI Logo (Logo Computer Systems, Inc) in MIT Logo. Poleg tega je nastalo več logu podobnih jezikov: LogoS, Boxer, LCNLogo, Scheme, …

K nam je logo prišel sredi osemdesetih let s hišnimi računalniki Spectrum in Commodore-64. Leta 1986 so na Inštitutu Jožef Stefan vključili tečaj iz loga med svoje tečaje iz računalništva za mladino. Nekoliko kasneje je bil vključen v dopolnilno izobraževanje iz računalništva za osnovnošolske učitelje na Oddelku za matematiko Univerze v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Kmalu je logo našel pot tudi v krožke na osnovnih šolah in na tekmovanja za osnovnošolce. V tem času smo dobili tudi prvo slovensko knjigo o logu — Ivan Gerlič: Logo.

Z uvajanjem osebnih računalnikov v šole je nastopil pri logu problem, ker tedanji tolmači za računalnik IBM PC niso podpirali, takrat prevladujoče, slikovne kartice Hercules. Zato smo se jeseni leta 1989, v okviru projekta RAČEK — RAČunalniška EKsplozija, odločili, da pripravimo svoje lastno narečje loga, ki je dobilo delovno ime LOGO-S (logo Slovenija). Spomladi 1991 smo se odločili za ime LogoS. Tolmač za LogoS sta pisala študenta računalništva Marko Grobelnik in Darko Zupanič. Uporabljen je bil tudi v televizijski nadaljevanki Periskopov raček o logu, 1991. LogoS je mogoče prilagoditi tako,da razume večino ukazov LCSI-loga. Tako je pred začetkom snemanja Periskopovega račka nastala izpeljanka LogoSa narečje LCSI/LogoS.

Pri načrtovanju narečja LogoS smo se odločili, da logo izpopolnimo tako, da bo primerljiv z drugimi sodobnimi programskimi jeziki. Tako bi dobili jezik, ki bi lahko zadoščal večini potreb učencev od vrtca do univerze. Posebej naj bi omogočal pripravo izobraževalnih programov in okolij. V sporočilih tolmača lahko izbiramo med angleškimi in slovenskimi. Precej so izboljšane grafične zmožnosti. V LogoSu lahko hkrati krmilimo do osem želvic in, čez ustrezni vmesnik, tudi igrače-sestave Fischer Technik in Lego. Za primerjavo omenimo, da običajna narečja loga poznajo okrog 150 ukazov, LogoS pa čez 400 ukazov. Žal LogoS ni bi prestavljen v okolje Windows.

V začetku devetdesetih let je prišlo do upada zanimanja za logo. Glavna razloga za to sta najbrž bila:

• tolmači za logo niso pravočasno sledili prehodu na multimedijske računalnike;
• težišče izobraževalnih poudarkov se je z računalništva (programiranja) začelo prevešati v informatiko in uporabe IT.

Za nas je posebej zanimiv MSWLogo. Nastal je tako, da je George Mills tolmač UCBLogo postavil v lupino za Windowse in kasneje dopolnil z vrsto novih ukazov, ki omogočajo dostop do skoraj vseh možnosti, ki jih ponuja PC. Tudi MSWLogo je prosto dostopen (GNU). Zato ga lahko brezplačno prilagajamo našemu okolju (slovenimo, Matjaž Zaveršnik) in razpečujemo — dobite ga na naslovu

http://vlado.fmf.uni-lj.si/ftps.htm#logo

Kako naprej?

• v osnovni šoli bi moral logo dobiti vidnejšo vlogo. Pri tem je posebej pomembno izobraževanje učiteljev računalništva in informatike.
• težišče uporabe je potrebno s programiranja prenesti na izdelavo in uporabo izobraževalnih okolij (na vseh stopnjah, tudi vrtcu, in pri različnih predmetih).
• pripraviti je treba ukaze za delo s posameznimi zunanjimi napravami in za zahtevnejše obdelave (merjenja, Lego, Fischer, analiza besedil, obdelava slik, …).

Sestavek je posodobljena različica prispevka Vladimir Batagelj: Logo in izobraževanje (uvodnik za razpravo o Logu) z INFOS'97, 27. november 1997, CD, Ljubljana; ta pa je nastal na osnovi uvoda v knjižico Vladimir Batagelj: Ferdinand in Logo, 1991.