Izobraževalna računalniška omrežja

Vladimir Batagelj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
Alenka Žibert, Osnovna šola Cvetko Golar, Škofja Loka
Vladislav Rajkovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj in
Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana
Borut Čampelj, Zavod za šolstvo RS, Ljubljana

Uporablja Unicode/ISO-10646; namestite pisave Opentype.

Povzetek: Ob nastanku šolskih računalniških omrežij, je bil njihov glavni cilj posredovanje izobraževalnih gradiv, kasneje pa so začele prevladovati povezave in sodelovanje med uporabniki. Preučili smo nekaj obstoječih izobraževalnih omrežij in kritično primerjali njihovo vsebino in ponujene storitve. Prikazati želimo dobre in slabe plati obravnavanih omrežij ter posredovati smernice razvijalcem izobraževalnih omrežij. Pridobljene izkušnje smo uporabili v novi podobi Slovenskega izobraževalnega omrežja. Menimo, da je poleg lokalnih (nacionalnih) omrežij potrebno tudi Svetovno izobraževalno omrežje.
Ključne besede: informacijska tehnologija, izobraževanje, računalniška izobraževalna omrežja.

Abstract: Educational Networks. Initially the main goal of educational networks was a distribution of educational materials; but later the communication and connections among educational users started to prevail. In the paper some existing educational networks were reviewed, their contents and services were critically compared. The intention of the analysis was to identify their strenghts and weaknesses and to articulate the guidelines for educational network developers. These experiences were also applied to redesign of Slovenian education network. Besides the local/national networks a global international educational network should be established.
Keywords: information technology, education, networks.

Sestavek predstavljen na Information Society '98, v okviru 5. Slovenskega festivala znanosti, Cankarjev dom, Ljubljana, 6-10. oktober 1998.
Omrežna izdaja tega sestavka je na naslovu: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/dela/SIO/IS98/IO.HTM

Izobraževalna omrežja

Prve izobraževalne storitve so se pojavile na Internetu konec osemdesetih let. Temeljile so na protokolih kot so FTP, Gopher in Veronica. Hiter razvoj je, v letu 1993, omogočil pojav protokola HTTP in okenskih pregledovalnikov (Mosaic in kasneje še Netscape ter ostali). To je vzpodbudilo nastanek izobraževalnih omrežij širom po svetu. Naštejmo samo nekatera:

Prvotni namen izobraževalnih omrežij (IO) je bilo posredovanje izobraževalnih gradiv, kasneje pa je začelo prevladovati omrežno sodelovanje med uporabniki. Pri tem se pojavijo še naslednji pomembni dejavniki: Internet kot orodje za poučevanje, informatizacija kurikulumov, aktivno sodelovanje uporabnikov (vzemi in prispevaj), komuniciranje z uporabo računalniške tehnologije, sodelovanje med šolami, učitelji in učenci (Johansson, 1996; Oertel, 1995; Walker, 1995).

Storitve in vsebine izobraževalnih omrežij

Cilji IO se odražajo v ponujenih vsebinah in storitvah. Ponavadi najdemo naslednje kategorije:

O omrežju (about)

Vsebuje predstavitev in osnovne informacije o obiskanem omrežju s poudarjenim namenom in cilji ter navodili, kako naj omrežje uporabljamo.

Povezave

Obstajata dve osnovni vrsti povezav: povezave z ustanovami (strežniki) in z vsebinami (strani in gradiva). IO povezuje strežnike in gradiva na njih, hkrati pa obstajajo tudi povezave z drugimi IO ter s strežniki ostalih izobraževalnih ustanov (ministrstva, muzeji, arhivi, umetnostne galerije, knjižnice ...) in medijev. Pomembne so tudi ustanove, ki podpirajo informatizacijo šol (tehnična podpora, priročniki in navodila). Povezave so ponavadi urejene v obliki seznamov ali katalogov. Slednji omogočajo iskanje z iskalniki (search engines).
Pomemben gradnik izobraževalnih omrežij so spletne strani posameznih šol. Skupni elementi takšnih strani so: naslovi, zaposleni, svet šole, šolski koledar in urnik, govorilne ure, učni načrti, zdravstveno varstvo, pravila o varnosti, aktivnosti šole in interesne dejavnosti.

Ponudba, razpečevanje in izmenjava gradiv

Gradiva običajno razvrščamo glede na: Pomebne so lahko tudi druge razvrstitve: glede na dostopnost (javni / prosti / poskusni / tržni); glede na obliko (besedilo, slika, zvok, video, ...).
IO mora omogočati enostaven dostop do iskanih gradiv. Dostop do ustreznih gradiv lahko izboljšamo z zbiranjem in nudenjem informacij o kakovosti in uporabnosti.

Učitelji:

IO mora nuditi možnost sodelovanja, izmenjave izkušenj, mnenj in izobraževalnih gradiv. Ustrezna vsebina in komunikacije tako nudijo nove izzive strokovnega spopolnjevanja.

Učenci:

Internet je bogat vir testov (z odgovori), zapiski in mnogimi informacijami za marsikatero domačo ali seminarsko nalogo. Mladi lahko komunicirajo z vrstniki in najdejo obilo zabave.

Starši:

Na IO lahko starši najdejo osnovne informacije o šoli in njenih dejavnostih. Neposredno lahko komunicirajo z učitelji in svetovalnimi službami ter drugimi starši o tekočih problemih in dilemah.

Omrežne komunikacije

Internet nudi več vrst komunikacij: elektronska pošte, seznami naslovov, oglasne deske, konference (notes, chat, video), omrežni sestavki (pasivni, aktivni, sodejni), orodja za skupinsko delo. Tako lahko osnujemo komunikacije s strokovnjaki, kotiček za starše, ...
Pomembne komunikacije med otroci predstavljajo naslednji mednarodni projekti: KIDLINK, I*EARN - The International Education and Resource Network, ESP - The European Schools Project, NetD@ys, EUN.
Omrežne komunikacije, sodejnost (interaktivnost) in možnosti sodelovanja odpirajo nove razsežnosti pri učenju na daljavo, ki postaja pomembno dopolnilo k ostalim oblikam učenja in poučevanja.

Info

Omrežne informacije vsebujejo podatke o: razvojnih projektih; dogodkih (tekmovanja, razpisi, predstave, predavanja, ...); razna navodila, priporočila in priročnike (priprava omrežnih sestavkov, Intranet, ...) ter slovarje. Poseben razdelek sestavljajo razne statistike, ki povzemajo razvoj in stanje omrežja - npr.: število šol s strežnikom ali predstavitveno stranjo, število dosegov osrednjega strežnika, najpogosteje dosegane strani, ...

Prostočasne dejavnosti

Gradiva za prostočasne dejavnosti in zabavo prispevajo k mikavnosti IO in podpirajo učenje ob igri. Podpora ima lahko različne oblike: ropotarnica, igralnica, omrežni časopis, tekmovanja, zabavna gradiva.

Angleščina

Angleščina preveva svetovni splet; nacionalna IO pa so po svoji naravi pretežno v domačem jeziku. Priporočljivo je ustvariti tudi angleško okno v IO, kjer se predstavimo svetu in ponudimo splošno zanimiva gradiva.

Organizacijski prijemi

Organizacijske oblike

Pri izgradnji in vzdrževanju IO je pomembno: zagotoviti zanesljivo tehnično podporo, razdelati in občasno preverjati zasnovo in strategijo delovanja, skrbeti za sodelovanje z uporabniki in sodelavci (izobraževanje skrbnikov lokalnih strežnikov), skrbeti za zanimanje za IO, zbirati in analizirati podatke o uporabi storitev IO in na tej osnovi poskušati izboljšati delovanje IO.
Ne obstaja najboljša organizacijska oblika IO. Ta je odvisna od ciljev IO in značilnosti okolja, v katero je IO vmeščeno (finančna sredstva, osebje). Zasnova IO mora biti prožna in dopuščati razraščanje v razne smeri.

Privlačnost

Omrežje mora biti privlačno. To lahko dosežemo s ponudbo koristnih informacij pa tudi z različnimi dejavnostmi: kvizi, tekmovanja, dogodki, razpisi, projekti, vročimi novicami, omrežnim časopisom, omrežnimi pogovori, ...

Uporabniški vmesnik

Da se IO 'prime', mora količina in kakovost ter širina ponujane informacije doseči 'kritično maso'. IO ni enostavna zbirka povezav in informacij. Te je potrebno urediti v sestav, ki omogoča lahek in hiter dostop do pogosto uporabljanih informacij in storitev. To naj poveča občutek domačnosti z IO pri uporabnikih. Pomembna sestavina zgradbe IO je podpora možnosti, ki omogočajo uporabniku sodelovanje pri gradnji IO. Pri izvedbi IO moramo upoštevati tudi omejitve, ki jih postavljajo pogosteje uporabljani pregledovalniki, in različnost uporabnikov.

IO običajno povezujejo v celoto strežnike na šolah, izobraževalnih ustanovah in druga IO s ciljem omogočiti enostaven dostop do gradiv na teh strežnikih; poleg tega pa tudi spodbujajo sodelovanje in izmenjavo idej in izkušenj med uporabniki. Uporabnike je potrebno usmerjati v pravilno uporabo možnosti, ki jih ponuja omrežje in opozarjati na razne čeri.

Pri neangleških IO se pogosto pojavljata problema jezika in pisave. S HTML 4 je bil Unicode končno sprejet kot omrežni standard. Združen s pisavami OpenType in lastnostjo FACE v HTMLjevi znački FONT predstavlja zadovoljivo rešitev problema pisave (še vedno ostanejo težave z vnosom). Problem jezika je veliko težji. Najbrž si ne moremo zatiskati oči pred angleškim oceanom - v njem je veliko zanimivega in uporabnega. Odločiti se je potrebno le za pravo težo in ureditev lastne in svetovne ponudbe. Drugo vprašanje je vpliv omrežnih komunikacij na jezikovne navade uporabnikov.

Preoblikovanje Slovenskega izobraževalnega omrežja

Leta 1994 je Slovenski parlament dal pobudo za šestletni projekt Ro - Računalniško opismenjevanje (Batagelj in Rajkovič, 1996; Batagelj in drugi, 1997). Cilj projekta je dvigniti informatizacijsko raven predvsem na osnovnih in srednjih šolah. Za podporo ciljev projekta Ro (sodelovanje med šolami, vrednotenje in razpečevanje izobraževalnih gradiv, učenje na daljavo, ...) smo oktobra 1995 začeli z izgradnjo Slovenskega izobraževalnega omrežja - SIO (Batagelj, Brodnik, Lokar, 1996).

Že od samih začetkov smo izgradnjo SIO oprli na načelo, da naj bo vsak uporabnik tudi sodelavec. Zato smo začeli razvijati Trubarja - zbirka programov za okolje Windows, ki omogoča izgradnjo, uporabo (iskanje po) in vzdrževanje katalogov - zbirk enot opisanih z nabori poimenovanih lastnosti (slovarji, seznami, leksikoni, zbirke slik, seznami dogodkov, zbirke omrežnih naslovov, ...). Trubar je prosto dostopen na naslovu: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/trubar/. Orodja, kot je Trubar, omogočajo avtomatizacijo življenja katalogov. Tudi uporabniki-neprogramerji lahko razmeroma enostavno ustvarijo omrežne zbirke podatkov s področij, ki jih zanimajo (npr. domače živali, narečni slovar, ...) na svojem strežniku.

Letos smo se, po analizi SIO glede na priporočila iz prejšnjega razdelka, odločili za preoblikovanje SIO, tako da se bo bolj približalo potrebam uporabnikov. 'Novo' SIO je na naslovu http://www.educa.fmf.uni-lj.si/sio/.

Zaključki

Kaj je cilj? Menimo, da je v prosti izmenjavi informacij. Za to je potrebno zagotoviti: Izobraževalni proces lahko na vseh ravneh bistveno prispeva k operacionalizaciji tega cilja. Internet je široko dostopno izobraževalno sredstvo, ki vključuje IO kot specializirane storitve. IO omogočajo celovito izvedbo zastavljenega cilja in hkrati vzpodbujajo mlade ljudi za skupno delo in življenje v globalni skupnosti upoštevaje številne različnosti in podobnosti.

Glede na svojo globalno zasnovo je Internet pravi okvir za izvedbo opisanih zamisli. Na lokalni / nacionalni ravni IO nudijo osnovo za boljše učenje in sodelovanje. Toda v svetovnem obsegu še vedno pogrešamo Svetovno IO.

Viri

  1. Batagelj V., Brodnik A., Lokar M.: Slovenian Educational Network. INTERMED'96, Barcelona, Jan 19-20, 1996.
    http://aleph.ac.upc.es/intermed/conference.html
  2. Batagelj V., Brodnik A., Lokar M., Čač J.: Slovensko izobraževalno omrežje. DSI'96, Portorož 17-20.4.96, str. 427-432.
  3. Batagelj V., Rajkovič V.: Information technology project in Slovenian schools. In: van Weert, T. J. (ed.): Proc. First Euro Education Conference, Aalborg, 1996, 9-15.
  4. Batagelj V., Rajkovič V., Skulj T., Valenčič T.: Informatization of education in Slovenia: Continuous vision. Proceedings of International Conference on Computers in Education ICCE'97 International Conference on Computers in Education ICCE'97, Dec 2-6, 1997, Kuching, Sarawak, Malaysia; Universiti Malaysia, Sarawak, 1997, 665-672.
  5. Batagelj V., Rajkovič V., Skulj T., Valenčič T.: Program Računalniško opismenjevanje v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ali Mednarodna konferenca Vzgoja za medije in z mediji, 8-9. maj 1997, OŠ Cirila Kosmača, Piran.
  6. Johansson Y.: Towards a European electronic network for Schools. Bruxelles, Dec 17, 1996,
    http://www.eun.org/oldies/euninfo/minister.htm
  7. Oertel M.: Vom klassischen Unterricht zum Lernen in einem Kommunikationsverbund. SchulWeb, Apr 1995,
    http://www.schulweb.de/konzepte/neulernen.html
  8. Walker D.: Making an Internet Project Work. SchoolNet, Nov 1995,
    http://www.rescol.ca/alasource/portefeuille/Articles/internet_proj.html
Zadnja sprememba: 16. november 1998